Svoboda predstavila kandidatno listo. S kom želi Golob v prihodnjem mandatu graditi "hišo"

Stranka Gibanje Svoboda je na volilni konvenciji na Gospodarskem razstavišču predstavila kandidatno listo, s katero se bo podala na parlamentarne volitve 22. marca. Listo je sicer svet stranke potrdil že v četrtek, na njej pa je 83 kandidatov. Pet se jih bo namreč pomerilo v dveh volilnih okrajih.

Eden od njih je predsednik stranke in premier Robert Golob, ki bo kandidiral v Ljubljana Bežigrad 1 in Domžale 2. Prav tako bo v dveh volilnih okrajih kandidirala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek (na Jesenicah in v Kranju 2).

Vodja poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič bo kandidirala v Brežicah in v volilnem okraju Hrastnik–Trbovlje. V dveh volilnih okrajih bo kandidirala tudi Vesna Humar, državna sekretarka v uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, in sicer v Novi Gorici 1 in v Ajdovščini. Prav tako pa bodo lahko volilci v dveh volilnih okrajih obkrožili finančnega ministra Klemna Boštjančiča. Vendar pa ta ne bo kandidiral v Ljubljani, temveč v Novem mestu 2 in Krškem.

Po nekaterih namigih Boštjančič nima večje želje, da bi postal poslanec, zato naj bi s kandidaturo v omenjenih okrajih predvsem pomagal stranki do večjega števila glasov. Na naše vprašanje, ali bo torej vztrajal v poslanskih klopeh, če bo na marčnih volitvah izvoljen in bo Svoboda v prihodnjem mandatu pristala v opoziciji, je finančni minister odgovoril, da se v volilno tekmo ne bi podal, če ne bi mislil resno.

Izpostavil je, da kandidira v dveh dolenjskih volilnih okrajih, ki sta že zdaj gospodarsko močna, imata pa še veliko potenciala za dodaten razvoj. Ob tem je ocenil, da lahko s svojimi izkušnjami obema okrajema pomaga, da bosta še močnejša. "Verjamem, da je realno, da mandat osvojim, in verjamem, da naša stranka ne bo v opoziciji," je še dodal Boštjančič.

Aktualna predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič bo na parlamentarnih volitvah kandidirala v volilnem okraju Ljubljana center, kjer se je na prejšnjih volitvah pomeril Robert Golob.

Med kandidati večina aktualnih poslancev in ministrov

Na kandidatni listi je sicer večina sedanjih poslancev. Med tistimi, ki ne bodo ponovno kandidirali, so Mirjam Bon Klanjšček, Andreja Kert, Gašper Ovnik, Vera Granfol in Aleš Lipičnik.

Kandidira tudi osem aktualnih ministrov. Poleg Alenke Bratušek in Klemna Boštjančiča se bo v volilno tekmo podal tudi podpredsednik vlade in Gibanja Svoboda Matej Arčon, ki bo kandidiral v volilnem okraju Nova Gorica 2, obrambni minister Borut Sajovic pa bo ponovno nagovarjal volilce v domačem Tržiču. Kmetijska ministrica Mateja Čalušić bo kandidirala v volilnem okraju Koper 2, ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer pa v Slovenskih Konjicah.

Čeprav je bilo v preteklih dneh v Gibanju Svoboda mogoče slišati dvom o tem, da se bosta za kandidaturo odločila tudi minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, sta oba na kandidatni listi. Logaj kandidira v Litiji, Prevolnik Rupel pa v Radljah ob Dravi.

V volilno tekmo se tako ne bo podalo pet ministrov iz vrst Svobode: minister za visoko šolstvo Igor Papič, za javno upravo Franc Props, za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, za naravne vire in prostor Jože Novak in za notranje zadeve Branko Zlobko.

Premier Golob je v tem mandatu zamenjal kar nekaj ministrov iz svoje stranke, le eden od njih pa se podaja v volilno tekmo. To je nekdanji notranji minister Boštjan Poklukar, ki bo kandidiral v Kamniku. Generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl bo kandidirala v Mariboru 5, vodja premierjevega kabineta Luka Špoljar pa v Velenju 1.

Iz premierjevega kabineta najdemo na listi Gibanja Svoboda še eno ime – državnega sekretarja za okolje in prostor Jureta Lebna v volilnem okraju Vič-Rudnik 1. V Murski Soboti 2 pa bo volilce nagovarjal generalni sekretar Svobode Matej Grah.

Kakšni so načrti Svobode za prihodnja štiri leta?

Že pred predstavitvijo kandidatne liste sta Bratušek in Boštjančič povzela ključne dosežke aktualnega mandata in predstavila načrte Gibanja Svoboda za prihodnja štiri leta.

Bratušek je dejala, da je sedanja vlada prva, ki je po skoraj dveh desetletjih zaključila mandat. Po njeni oceni je Slovenijo popeljala "nazaj na pravo pot". Med osrednjimi projekti je navedla večmilijardna vlaganja v prometno infrastrukturo ter napovedala nadaljevanje gradnje drugega tira in tretje razvojne osi. Kot eno izmed osrednjih prioritet prihodnjega mandata je napovedala začetek postopkov za gradnjo novega Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani ter preoblikovanje obstoječega UKC v regijsko bolnišnico.

Na področju socialne države je napovedala nadaljnje ukrepe za mlade in starejše, med drugim jamstveno shemo za mlade ob nakupu prvega stanovanja ter nadaljnji razvoj dolgotrajne oskrbe. Izpostavila je tudi dostopnost javnega zdravstva in jasno ločnico med javnim in zasebnim interesom. "Zasebni interes nikogar ne sme biti pred zdravjem ljudi," je dejala. Po njenih besedah se je v zadnjih štirih letih izboljšala tudi kadrovska slika med zdravniki, saj se je njihovo število povečalo.

Boštjančič pa je izpostavil, da je bil aktualni mandat namenjen predvsem stabilizacije države oziroma upravljanja kriznih razmer – energetske krize, draginje, poplav in inflacije. Po njegovih besedah se mora država zdaj usmeriti predvsem v fazo strateškega razvoja, katerega ključni cilj mora biti dolgoročna preobrazba gospodarstva v smeri višje dodane vrednosti.

Kot je dejal Boštjančič, je cilj jasen – do leta 2040 je treba povečati dodano vrednost na zaposlenega na 100.000 evrov po današnjih cenah.

"Višje plače, zlasti za srednji razred. Fokus razbremenitve ne sme biti le na najvišjih plačah, temveč na srednjem razredu – ljudem, ki s svojim delom nosijo sistem, a so pogosto preobremenjeni. Uvedli bomo postopno razvojno kapico, da preprečimo beg možganov in hkrati dvignemo konkurenčnost," je napovedal finančni minister.

Gibanje Svoboda v svojem programu za naslednja štiri leta izpostavlja tudi večja vlaganja v znanost, digitalizacijo in tehnološko suverenost, med drugim z investicijo v mariborski superračunalnik ter podporo industriji prihodnosti.

Ministra sta izpostavila še pomen varnosti v današnjem času. Bratušek je dejala, da je "varnost temelj svobode". "Slovenija je varna država in z našo vlado bo varna tudi ostala. Brez urada za deportacije," je poudarila.

"S kom bomo sestavljali koalicijo, se bomo pogovarjali dan po volitvah"

Podpredsednik Svobode Matej Arčon je po zaključku konvencije ocenil, da gre stranka na volitve "z zares izkušeno ekipo in vrhunskim programom". Kot je izpostavil, je odlika sedanje vladne ekipe v tem, da so bili vztrajni ne glede na to, kar je od prvega dne sedanjega mandata počela opozicija. “Zavedamo se, kaj bo opozicija počela naslednjih pet tednov. Ustrahovala bo na področju migrantov, zdravstva in davkov, ampak mi bomo vztrajali s konkretnim programom,” je dodal Arčon.

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič pa je poudarila, da so ob nastopu mandata prevzeli državo, ki je bila v ruševinah. “Prejšnja oblast je posegla tako globoko, da je okrnila človekove pravice in svoboščine. To je naš temelj, na katerem gradimo državo, na katerem lahko nastajajo ekonomske, socialne in kulturne politike," je dejala. V naslednjem mesecu pričakuje "veliko laži, dezinformacij in osebnih diskreditacij".

Generalni sekretar stranke Matej Grah pa je kot najbolj pomemben cilj Svobode poudaril še en mandat na čelu vlade. “S kom bomo sestavljali koalicijo, se bomo pogovarjali dan po volitvah. Mislim, da je to edino korektno in odgovorno z naše strani,” je dodal Grah.